Metrika članka

  • citati u SCindeksu: 0
  • citati u CrossRef-u:0
  • citati u Google Scholaru:[=>]
  • posete u poslednjih 30 dana:0
  • preuzimanja u poslednjih 30 dana:0
članak: 6 od 18  
Back povratak na rezultate
Strani pravni život
2015, br. 3, str. 11-29
jezik rada: srpski
vrsta rada: izvorni naučni članak

Poimanje ustavnih prava prema ustavu Republike Slovenije i u nekim komparativnim pravnim sistemima
Fakultet za državne i evropske studije, Brdo kod Kranja, Republika Slovenija

e-adresa: bostjan.tratar@dp-rs.si

Sažetak

Autor u članku proizlazi iz činjenice, da su se ustavna prava u početku poimala samo kao odbrambena prava (tj. prava negativnog statusa) usmerena protiv države, koja dakle pojedinca, a to znači pre svega njegovo vlasništvo i slobodu, štite od posezanja u njegova prava, odnosno kršenja prava od strane države. Međutim, razvoj države i društva, sve od tzv. liberalne države pa do socijalne države (i tzv. kooperativne države), prouzrokovao je nastanak, odnosno razvoj novih funkcija ustavnih prava. Naime, ustavna prava su zbog sve jače uloge države na socijalnom području te zbog sve većeg uticaja nedržavnih subjekata te odnosa među privatnopravnim subjektima dobijala ulogu tzv. objektivnog reda vrednosti, koji treba da se ostvari u svim društvenim odnosima, takođe u odnosima među privatnopravnim subjektima (putem tzv. pozitivnih dužnosti države). Govori se o novom, procesnom vidiku treće generacije ustavnih prava. Za slovenački ustavni sistem možemo takođe potvrditi da imaju ustavna prava, ne samo odbrambenu funkciju, već su i vrednosna merila (vrednosna usmerenja), sudska te posebice ustavosudska praksa moraju ova pravna načela, odnosno vrednosti prevoditi u pravna pravila, koja treba da budu određena u takvoj meri da ih je moguće ostvarivati. Poimanje, koje je zastupano u i komparativnim pravnim sistemima (Nemačka, Švajcarska), u kojima se ustavna prava tretiraju kao vrednosne norme (što znači dužnost države da ih ostvaruje, odnosno obezbeđuje u čitavom pravnom sistemu na aktivan način), došlo je do izražaja takođe u novom slovenačkom Ustavu u prvoj rečenici prvog st. čl. 5 Ustava. Objektivni sadržaj ustavnih prava možemo iz Ustava razabrati već iz njihovog položaja u Ustavu, a to je odmah posle Preambule i posle prvog poglavlja, koji određuje temeljne karakteristike Slovenije kao demokratske republike te kao pravne i socijalne države. Ustavna prava su takođe elemenat državnog konstituisanja i sa time (društvene, državne) integracije; ona tvore podlogu svake ljudske delatnosti, a posebno državnog delovanja. Radi se o priznanju da su ustavna prava temeljne vrednosti ustavnog uređenja (vrednosna usmerenja), zato ih je država (tj. zakonodavna, izvršna i sudska grana vlasti) dužna poštovati, odnosno ne samo štititi, to jest, odustati od posezanja odnosno kršenja, nego takođe obezbeđivati (što znači aktivno ostvarivati i u horizontalnim pravnim odnosima).

Ključne reči

ustavna prava; odbrambena prava; konstitutivno-institucionalno poimanje ustavnih prava; vrednosni sistem; Slovenija; Švajcarska; Nemačka

Reference

*** (1998) 32. tačka obrazloženja odluke br. U-I-25/95 od 27. 11. 1997. Uradni list RS, br. 5 i OdlUS VI, 158
*** (1994) Odluka u predmetu br. U-I-13/94 od 21. 1. 1994. Uradni list RS, br. 6 i OdlUS III, 8
*** (2005-2006) Plurifunktionalität der Grundrechte. Citirano prema internim skriptama prof. B. Waldmanna
*** (2006) Odluka br. U-I-152/03 od 23. 3. 2006. Uradni list RS, br. 36
*** (2000) Odluka Ustavnog suda Slovenije br. U-I-238/99 od 9. 11. 2000. Uradni list RS, br. 113 i OdlUS IX, 257
*** (1991) Uradni list RS, br. 1-4/-I
*** (2006) Uradni list RS, br. 78
*** (1936) Die Garantie der individuellen Verfassungsrechte
*** (1998) Odluka Ustavnog suda br. U-I-25/95 od 27. 11. 1997. Uradni list RS, OdlUS VI, 158, br. 5
Bavcon, L. (1992) Človekove pravice in temeljne svoboščine v novi ustavi. u: Bele I., i dr. [ur.] Nova ustavna ureditev Slovenije, Ljubljana: Uradni list, 43, 44
Bolz, M. (1991) Das Verhältnis von Schutzobjekt und Schranken der Grundrechte. Zürich: Schulthess Polygraphischer Verlag AG, 7
Brüggermeier, G. (2006) Constitutionalisation of private law: The German perspective. u: Barkhuysen T., Lindenbergh S. [ur.] Constitutionalization of Private Law, Leiden: Martinus Nijhoff, V, 59 i dalje
Cerar, M. (1992) Ustava Republike Slovenije. Uradni list, Ljubljana, 26
Cremer, W. (1999) Die sogenannte objektiv-rechtliche Gehalt der Grundrechte in der Rechtsprechung des Bundesverfassungsgerichts. u: Erbguth W., Müller F., Neumann V. [ur.] Rechtstheorie und Rechtsdogmatik im Austausch: Gedächtnisschrift für Berndt Jeand'Heur, 59 i dalje
Dolderer, M. (2000) Objektive Grundrechtsgehalte. Berlin: Duncker&Humblot
Dreier, H. (1994) Subjektiv-rechtliche und objektiv-rechtliche Grundrechtsgehalte. Jura, 509
Egli, P. (2002) Drittwirkung der Grundrechte. Zürich, Basel, Genf: Schulthess
Fleiner, V.F. (1923) Schweizerisches Bundesstaatsrecht. Tübingen
Garlicki, L. (2005) Relations between private actors and the European Convention on Human Rights. u: Sajó R., Uitz R. [ur.] The Constitution in Private Relations: Expanding Constitutionalism, Urecht: Eleven International Publishing, str. 143
Jaras, H.D. (1985) Grundrechte als Wertentscheidungen bzw. Objektivrechtliche Prinzipien in der Rechtssprechung des Bundesverfassungsgerichts. 369
Krivic, M. (1988) Od svobode tiska do svobode informiranja. u: Jambrek P., Perenič A., Uršič M. [ur.] Varstvo človekovih pravic, Ljubljana: Mladinska knjiga, 191
Krivic, M. (2000) Ustavno sodisce: Pristojnosti in postopek v Ustavno sodstvo. Ljubljana: Cankarjeva zalozba, str. 47-211
Lindner, F. (2005) Theorie der Grundrechtsdogmatik. Tübingen: Mohr Siebeck
Maier, W. (2001) Staats- und Verfassungsrecht. Achim: Erich Pleischer Verlag, 127
Müller, J.P. (1982) Elemente einer schweizerischen Grundrechtstheorie. Bern
Pavčnik, M., Pavčnik, A.P., Lukić, D.W., ur. (1997) Temeljne pravice. Ljubljana: Cankarjeva založba, 55-56
Poscher, R. (2003) Grundrechte als Abwehrrechte. Tübingen: Mohr Siebeck
Rhinow, R.A. (1981) Grundrechtstheorie, Grundrechtspolitik und Freiheitspolitik. u: Festschrift für Hans Huber zum 80. Geburtstag, Bern, 430
Saladin, P. (1982) Grundrechte im Wandel. 294, citirano prema: P. Egli, 136
Stern, K. (1988) Das Staatsrecht der Bundesrepublik Deutschland: Allgemeine Lehren der Grundrechte. München, 894
Szczekalla, P. (2002) Die sogenannten grundrechtlichen Schutzpflichten im deutschen und europäischen Recht. Berlin: Duncker&Humblot
Šinkovec, J. (1997) Pravice in svoboščine. Ljubljana: Založba uradni list
von Hippel, V.E. (1965) Grenzen und Wesensgehalt der Grundrechte. Berlin
Waldmanm, B. (2006) Grundrechte. II. Dio, 76